Znanstveniki pričakovali, da se bo to v Jadranu zgodilo čez 80 let, a se dogaja že danes

Mednarodna raziskava, v kateri so sodelovali znanstveniki z Inštituta Ruđer Bošković, je razkrila skrb vzbujajoče spremembe v Jadranskem morju. Globoke vode v Južnojadranski kotlini – najglobljem delu Jadrana – se segrevajo in postajajo bolj slane z rekordno hitrostjo. Spremembe, ki so jih podnebni modeli napovedovali šele ob koncu 21. stoletja, se dogajajo že danes.

V zadnjem desetletju se je temperatura morja na globini 1.000 metrov dvignila za 0,8 stopinje Celzija, slanost pa se je povečala za 0,2 enote (PSU). To so najhitrejše zabeležene spremembe v globokih sredozemskih vodah in kažejo na možnost trajne spremembe regionalnega podnebnega režima. Znanstveniki opozarjajo, da te hitre spremembe vplivajo na morske ekosisteme, klimo in obalne skupnosti.

Jadransko morje deluje kot naravni "termostat" Sredozemlja – hladna, gosta voda iz severnega Jadrana običajno pozimi tone in se steka proti globinam Sredozemlja, s čimer oskrbuje globoke plasti z oksigenirano vodo in uravnava temperaturo. A ta naravni sistem se lomi. Zaradi segrevanja in zmanjšanega dotoka sladke vode postaja severnojadranska voda toplejša in bolj slana, kar namesto hlajenja prispeva k dodatnemu segrevanju globokega Sredozemlja.

Glavni krivec je globalno segrevanje

Glavni vzroki teh sprememb so posledice globalnega segrevanja ter sprememb v padavinah in rečnih pritokih. Kombinacija višjih temperatur zraka in zmanjšanega dotoka sladke vode vodi do manjše proizvodnje hladne vode ter višje slanosti, kar dodatno krepi toploto morja. Stopnja segrevanja globokih voda se je od leta 2012 povečala kar štirikrat.

Spremembe že vplivajo na morsko življenje – vrste, prilagojene hladnejšim razmeram, izgubljajo svoj habitat. Hkrati pa toplejše vode omogočajo širjenje tropskih vrst iz vzhodnega Sredozemlja, kar lahko temeljito preoblikuje jadranski ekosistem.

Tovrstne spremembe imajo širši vpliv, ki presega meje regije. Spremembe v gostoti globokih voda lahko vplivajo na dvig morske gladine vzdolž evropske sredozemske obale – trenutni trendi kažejo na dodaten dvig za približno 3,3 milimetra letno. Poleg tega se spreminjajo tudi morski tokovi, kar lahko vpliva na vremenske vzorce in stabilnost celotnega sredozemskega podnebnega sistema.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Limnology and Oceanography Letters, temelji na dolgoletnem spremljanju prek mednarodnih merilnih mrež in sodelovanja raziskovalcev iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Znanstveniki poudarjajo, da gre za problem onkraj regijskih meja, ki zahteva usklajen politični in znanstveni odziv.

Kot naslednji korak znanstveniki načrtujejo razvoj natančnejših podnebnih modelov za zaprte morske sisteme, kot je Sredozemlje. Ti modeli bodo ključni za predvidevanje nadaljnjega razvoja in za oblikovanje ukrepov, ki bi ublažili posledice hitrih sprememb v morskih ekosistemih.